Adria>O družbi >Predstavitev družbe>Varnost in standardi

Varnost in standardi

Principi in varovalke naše skrbi za varnost

V Adriji Airways imamo pri prevozu potnikov 50-letno tradicijo, prav takšno tradicijo pa imamo tudi pri zagotavljanju varnosti in vzdrževanju svoje flote, ki jo trenutno sestavljajo dve letali Airbus A 320, dve letali Airbus A319, štiri letala Canadair Regional Jet CRJ900 in šest letal Canadair Regional Jet CRJ100/200.

Zakaj je potovanje z Adrio Airways in letali varno?

Letalska industrija je v svoje delovanje vgradila mnogo varovalk, s katerimi na Adrii vsakodnevno živimo. To so:

Varnostna kultura

V letalski družbi je osnova vsega delovanja varnostna kultura. Govori o tem, da morajo biti vsi zaposleni (od predsednika uprave naprej) – in ne zgolj posadka na letalu – osredotočeni predvsem na to, kako bodo s svojim delom vplivali na varnost letenja.

Varnostna kultura pomeni, da se vsi v Adrii Airways zavedamo, kako je pri opravljanju našega dela pomembna prav vsaka podrobnost, ki letalu zagotavlja, da bo varno pristalo.

Predpisi in standardi

Varnostna kultura je osnova, njena nadgradnja pa so številni standardi in predpisi, ki določajo organiziranost družbe, operativne postopke in varnost letenja. Vsak letalski prevoznik namreč deluje v skladu z zakoni svoje države, mora pa delovati tudi v skladu z zahtevami Mednarodne organizacije za civilno letalstvo – ICAO, in Evropske unije.

Adria Airways je poleg tega še med prvimi družbami na svetu, ki je prejela varnostni certifikat IOSA (IATA Operational Safety Audit), derivat vseh teh pretežno tehničnih predpisov, in pa certifikat standardov ISO, ki določajo kakovost vodenja podjetij.

Ekipa za varnost

V vsaki letalski družbi se skupina ljudi posebej ukvarja z varnostjo. Manjše letalske družbe ponavadi za to nalogo izberejo zgolj enega človeka, mi pa smo, čeprav se uvrščamo med manjše družbe, sestavili ekipo štirih pilotov, ki dajejo priporočila in zahteve odgovornim osebam.

Naloga naše ekipe za varnost je nadzor nad sistemom sporočanja nepričakovanih in neustreznih dogodkov. Postopek je zelo preprost in je zasnovan na anonimnosti.

Če se pilotu ali komurkoli drugemu iz posadke zgodi strokovna napaka, mora napisati, v kakšnih razmerah je napako storil, in pojasniti možni vzrok. Letalska družba mu zagotavlja, da ga zaradi tega ne bo disciplinsko kaznovala. Na tak način spodbujamo dejansko sporočanje napak. Ekipa za varnost na osnovi tovrstnih poročil posadk sestavi priporočila za spremembe in ga posreduje predsedniku uprave. Podoben sistem imajo tudi vzdrževalci letal.

Določene dogodke, kot je npr. odpoved motorja, ki so zapisani v evropskih določilih, mora letalska družba prijaviti tudi upravi za civilno letalstvo.

In zakaj je pomembno, da se ti dogodki tako vestno beležijo (še več, podatke o njih si letalske družbe izmenjujejo med seboj)?

Dogodek je incident, ki bi lahko v določenih okoliščinah vplival na varnost, in zato mora biti posadka nanj pripravljena.

Eden izmed članov skupine se posveča tudi sistemu spremljanja podatkov o letu. Ta sistem je zelo podoben črni skrinjici, ker zapisuje približno 150 različnih podatkov med letenjem. Po vsakem letu jih strokovnjak računalniško obdela in raziskuje odstopanja. Če bi na primer ugotovil, da piloti pristajajo z večjo ali manjšo hitrostjo, kot je priporočljivo, napiše priporočilo za takojšnje usposabljanje vseh posadk.

Redno preverjanje posadk

Vsakih šest mesecev piloti na simulatorjih dva dni vadijo postopke v sili, recimo odpoved motorja, požar na motorju, dim v kabini, izguba tlaka v kabini in še mnogo drugih. Poleg tega morajo vsaj enkrat na leto opraviti še t. i. Line Oriented Flight Training, kjer opravijo enourni simulirani let od priprave do pristanka.

Simulirani leti so izvedeni tako, da so čim bolj podobni resničnemu letu z določenimi okvarami ali drugimi težavami. Inštruktor takrat igra vlogo kontrolorja poletov, stevardes, mehanikov. Zaključeni vaji sledi videoanaliza, kjer piloti skupaj z inštruktorjem natančno ocenijo svoje ravnanje. Na takšnih vajah morajo doseči tudi standard, ki jim omogoči podaljšanje njihove licence.

Tudi stevardese in stevardi imajo redna preverjanja in dopolnilna izobraževanja. Vadijo zapuščanje letala v sili, gašenje požara v kabini in podobno.

Podvojene, potrojene komponente

Potniki včasih pravijo, da se je letalo pokvarilo. Letalo se nikoli ne pokvari. Sestavljeno je iz tisočih komponent in vse so zaradi varnosti podvojene, celo potrojene. Zato letalo popolnoma varno leti naprej do svoje destinacije, četudi odpovesta ena ali celo dve komponenti.

Če pilot ugotovi, da na letalu nekaj ne deluje, kot bi moralo, vpiše napako v tehnično knjigo. Ko letalo pristane, mora mehanik napako takoj popraviti in to tudi pisno potrditi. Seveda mora pilot pri večjih napakah na letalu, kot je npr. odpoved motorja v zraku, pristati na najbližjem letališču, čeprav mu zakonska omejitev dovoljuje leteti še najmanj eno uro. Polet lahko torej varno nadaljuje, nikakor pa ne more s tako hudo okvaro naslednjič vzleteti. Postopke menjave in preverjanja komponent zapiše že proizvajalec, kar mora potrditi še uprava za civilno letalstvo.

Zgodi se, da se letalo vrne na parkirno pozicijo, ko se je že pripravljalo na vzlet. Piloti namreč včasih pri vsakokratnih preverjanjih pred vzletom zaznajo nepravilno delovanje kakšne od komponent, in čeprav je v nekaterih primerih dovoljeno vzleteti, se raje odločijo, da napako čimprej odpravijo. V večini primerov pa vzlet ni dovoljen, tudi če bi letalo lahko še normalno letelo.

Letalo lahko varno vzleti celo z okvaro na motorju, vendar je to dovoljeno le takrat, ko ni možnosti, da bi se na stezi še ustavilo.

Delovni čas

Delovni čas posadke je strogo določen in reguliran z zakoni. Predpisane so dnevne, tedenske in celo mesečne omejitve. Delovni čas določajo mednarodne konvencije in se ga morajo držati vse letalske družbe.

In letališče?

Pilotom je zares vseeno, na katerem letališču pristajajo, saj je povsod zagotovljena enaka varnost, vendar imajo nekatera letališča določene omejitve.

Poglejmo primer: če je letališče znano po močnih vetrovih, potem lahko letalska družba določi, da bodo njena letala pristajala zgolj pri vetru, ki ne bo presegel določene hitrosti.

Seveda pa takšna letališča zahtevajo še posebno pozornost in priprave. Na nekatera letališča je npr. mogoče leteti samo, če se piloti zanje prej posebej usposobijo.

Gneča na nebu

Letalski promet je vse gostejši, vendar hkrati napreduje tudi tehnologija za zagotavljanje varnosti letenja. Višinska razlika med letali v zračnih koridorjih se je v zadnjem času na višinah nad 8.800 m zmanjšala na 300 m. To pa je razdalja, ki se je že ves čas uporabljala na nižjih višinah.

Boljša oprema letal, izboljšani višinomeri in posebni postopki za uporabo manjše višinske razlike med letali so omogočili to spremembo. Pridobitev zadnjih let je tudi sistem za opozarjanje na možnost trčenja v zraku, ki pilotom tudi daje navodila, kako se trčenju izogniti.

Človeški faktor

Skrb za varnost se v letalskem svetu iz leta v leto povečuje. Razvoj nove opreme gre hitro naprej. Sistem, ki opozarja na možnost trčenja v zraku ali v teren, se je močno izboljšal, izboljšala pa se je tudi navigacija letal, tako da lahko zdaj pristajajo v megli, ko je vidljivost le 75 m.

Letalci pa ne pozabljamo, da je človeški dejavnik še vedno najpomembnejši. Zadnjih 20 let strokovnjaki izjemno hitro razvijajo koncept upravljanja s človeškimi viri v pilotski kabini, saj je skupno delo v kokpitu včasih odločilnega pomena.

Pokazalo se je, da je zelo velik odstotek nesreč nastopil, ko je kopilot vedel, da je nekaj zelo narobe, pa ni mogel oziroma ni bil zmožen opozoriti pilota ali pa ga ta celo ni poslušal.

Poleg sodelovanja v kokpitu piloti vadijo tudi način odločanja ali tehtanja dejstev, preden napravijo dokončno odločitev. Sicer pa med piloti velja pravilo, da se v dvomu vedno odločijo za varnejšo izbiro.

Vzdrževanje letal za varen polet

Vzdrževalci Adria Tehnike vsako letalo Adrie Airays po pristanku pregledajo, servisirajo ter v primeru napak v posamičnih sistemih ravnajo v skladu s priporočili proizvajalca letala. Vzdrževalci delajo v treh izmenah in so na voljo 24-ur dnevno. Na matičnem letališču Ljubljana ima Adria dva ogrevana hangarja, kjer so vse potrebne delavnice in skladišča.

Sistem vzdrževanja letala, ki podrobno definira načine ter pogostnost vzdrževanja vseh sistemov na letalu, predpišejo proizvajalci letala. Pregledov letal je tako več vrst:

Pri dnevnem pregledu serviserji opravijo splošni vizualni pregled letala, da bi odkrili morebitne fizične poškodbe na vitalnih delih plovila, pregledajo in po potrebi dopolnijo vse tekočine na letalu, preverijo stanje zasilne opreme in stanje potniške kabine ter preverijo tlak v pnevmatikah.

Med dnevnim pregledom letala odpravijo vse morebitne napake v sistemih letala, s katerimi letalo naslednji dan ne bi smelo poleteti z matičnega letališča. Tudi pilot pred vsakim poletom preveri delovanje vseh sistemov, predvsem komandne površine. Posebno pozornost nameni delovanju motorja.

Tehnično osebje na zemlji s pomočjo računalnika v letalu ter ustrezne opreme na zemlji stalno spremlja pravilnost delovanja motorjev na letalu, trende obrabe ter določi trenutek, ko je letalski motor potrebno sneti z letala, ga pregledati in obnoviti.

Vsak teden je letalo deležno še podrobnejšega pregleda, ko serviserji dodatno pregledajo in preverijo vse sisteme: od tistih za upravljanje do varnostnih, kot so recimo vsi sistemi za gašenje ognja na letalu.

Prvi obsežnejši periodični vzdrževalni pregled, t. i. A pregled, mora biti opravljen vsakih 500 do 600 ur letenja, kar je v povprečju vsakih 45 dni. Takrat serviserji zamenjajo filtre, zelo natančno pregledajo in testirajo vitalne sisteme in motorje na letalu. Enkrat na leto natančno pregledajo še nosilno strukturo letala (krila, trup), vse sisteme in seveda motor.

Z opremljenostjo, usposobljenostjo ter izkušnjami, ki jih ima tehnično osebje Adrie Tehnika, lahko opravi zelo zahtevni in obsežni pregled letala po petih letih. Takrat se poleg preverjanja delovanja vseh sistemov opravi tudi zelo natančen pregled strukture letala, da bi odkrili morebitne poškodbe, razpoke ali korozije na trupu letala. Na tem pregledu posebno pozornost posvečamo tudi splošni čistosti in protikorozijski zaščiti strukture letala, ki je osnova za dolgo življenjsko dobo letala.

Generalni pregled letala, ki je na vrsti vsakih 10 let, opravijo v večjem pooblaščenem servisu. Takrat obnovijo celotno letalo, kar pri airbusu A 320 traja šest tednov oziroma 25.000 delovnih ur.

Zaradi tako temeljitega vzdrževanja je kar 99,5 odstotkov poletov Adrie Airways brez zamud, ki bi jih povzročile okvare, kar nas glede zanesljivosti uvršča v sam svetovni vrh.

Za kakovostno vzdrževanje letal in uskladitev tako organizacije kot celotnega sistema vzdrževanja letal s priporočili in standardi, ki veljajo v EU, je Adria Tehnika pridobila certifikat Evropske unije JAR 145. S tem certifikatom ponujajo vzdrževanje letal tudi drugim prevoznikom. Leta 2004 je Adria Tehnika med prvimi dvanajstimi družbami v svetu pridobila varnostni certifikat IOSA.