Adria>Pojasnilo Adrie Airways - Let JP363 Sharm el Sheikh-Ljubljana 29.11.2014

Pojasnilo Adrie Airways - Let JP363 Sharm el Sheikh-Ljubljana 29.11.2014

Avtor: Adria Airways

Na letu Sharm el Sheikh – Ljubljana je prišlo do zamude zaradi izredno močnega čelnega vetra na potovalni višini letala in postanka letala v Zagrebu. Letalo je zamujalo 1 uro in 43 minut. V Adrii Airways se zavedamo, da sta bila zamuda in zamujena prtljaga na letu iz Sharm el Sheikha za potnike neprijetna. Poudariti želimo, da do zamude nikakor ni prišlo zaradi naše malomarnosti, pač pa zaradi dogodkov, ki jih nismo mogli v naprej predvideti, zato iskreno upamo, da boste lahko naše pojasnilo in opravičilo sprejeli z razumevanjem.

Zaradi pravilne obremenitve letala smo na odhodnem letališču morali pustiti šest največjih in najtežjih kovčkov, saj letalo v skladu z varnostnimi omejitvami lahko prepelje določeno maksimalno težo tovora, potnikov in goriva, poleg tega pa so prtljažniki tudi volumensko omejeni. Prtljago  je treba po prtljažnih prostorih pravilno razporediti, da dosežemo pravilno težišče letala za vzlet. Največkrat veliki kosi to zadnje ovirajo, saj se jih ne da zložiti v prednja manjša prtljažna prostora, da bi s tem dosegli pravilno težišče. Razumemo, da je za potnike neprijetno, da pridejo na cilj brez prtljage, vendar se včasih temu ne moremo izogniti, saj je varnost na prvem mestu. Tako prtljago, imenujemo jo zamujena, navadno na najhitrejši možni način prepeljemo v Ljubljano in jo potniku dostavimo na dom. Kovčke so nam včeraj dostavili v Ljubljano in do večera smo jih že dostavili potnikom.

Letalo je v odhodu zamujalo 25 minut. Ta zamuda je delno nastala zaradi vkrcavanja prtljage, 10 minut zamude pa so ustvarile omejitve v zračnem prostoru nad odhodnim letališčem. Posadka je v Zagrebu opravila tehnični pristanek za dodatno oskrbo letala z gorivom, kar je običajna ter za take primere v naprej predvidena procedura in zaradi nje varnost potnikov, posadke in letala ni bila ogrožena. V skladu z varnostnimi zahtevami in predpisanimi postopki mora letalo imeti vedno dovolj goriva za končno destinacijo in še za pristanek na alternativnih letališčih, kamor letalo pristane v primeru, da pristanek na namembnem letališču ni možen.  Poleg tega pa mora biti v  letalu še dodatna rezerva goriva, ki mora vedno ostati v letalu. Točno toliko goriva je bilo tudi na tem letalu.

Poraba goriva je odvisna od dolžine poti, teže letala in vetra. Čelni veter podaljša čas letenja in poviša porabo, hrbtni veter pa skrajša čas letenja in zniža porabo. Zaradi močnega čelnega vetra na poti iz Sharm el Sheikha, ki je pihal z bistveno večjo močjo od napovedane jakosti vetra, je bila tudi poraba goriva veliko večja od načrtovane. Poleg tega je bil med letom kapitan še dodatno obveščen, da bo v času predvidenega pristanka na ljubljanskem letališču potreben pristanek v pogojih zmanjšanje vidljivosti, kar pomeni še dodatno morebitno podaljšanje leta. V skladu s temi dejstvi se je kapitan odločil, da spremeni destinacijo poleta in se z albansko kontrolo zračnega prometa dogovoril za preusmeritev leta proti Zagrebu, kjer je opravil kratek postanek za dodatno oskrbo letala z gorivom in nadaljeval let proti Ljubljani. Postanek je bil krajši od 20 minut. S tem postankom si je posadka zagotovila dodatno gorivo tudi za morebitno daljše letenje v krogu čakanja, do katerega bi lahko prišlo zaradi zmanjšanje vidljivosti v Ljubljani. Naj ponovno poudarimo, da so taki postopki običajni in se posadka letala zanje odloči, kadar ključni dejavniki porabe goriva na dejanskem letu bistveno odstopajo od predhodnega načrta leta, katerega del je tudi izračun porabe goriva, ki upošteva ruto, po katerem letalo leti, težo letala in vetrove.

Desetletja sistematičnega dela na področju  varnosti so prispevala k temu, da letenje danes velja za najvarnejši način potovanja. Takšen način zagotavljanja visokega nivoja varnosti za potnike občasno predstavlja neprijetno izkušnjo v obliki nepredvidenih pristankov in zamud.  Za  tovrstne občasne neljube dogodke potnikom iskreno opravičujemo in  želimo si, da bi tako potniki kot najširša javnost razumeli, da so le-ti ključni del zagotavljanja varnosti potnikov, posadke in letala.