Adria Airways Logo Adria Airways

"Champs2017"

Besedilo: Špela Linec Fotografije: Borut Anderle, Saša Despot

17. september 2017 bo v slovensko zgodovino zapisan kot dan, ko je mala podalpska državica dosegla zgodovinski uspeh na evropskem košarkarskem prvenstvu in brez poraza premagala vse nasprotnike na poti do naslova evropskih prvakov. Dan kasneje je Slovenijo zajela košarkarska evforija in v Adrii smo imeli čast, da iz zmagoslavnega Istanbula domov pripeljemo slovenske junake ter jih skupaj z množico navdušenih navijačev pozdravimo na domačih tleh.

Skoraj bi bil to dan kot vsak drug, če ne bi pilot Borut Anderle, v Adrii Airways od leta 2004 zaposlen kot pilot in sedaj kapitan inštrukor na letalu CRJ, že zgodaj zjutraj prejel pomembnega klica z nalogo, da gre v Istanbul po novopečene košarkarske prvake. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako se lahko običajen deloven dan hitro spremeni v nepozabno doživetje.

Ko enkrat doživiš tudi to, da tvoj let zamenja pozivni znak.

980x500 selfie

Na kratko nam opišite, kako je potekal vaš dan.
Ta dan sem bil dežuren. Kadar sem doma, zjutraj najprej peljem na sprehod našega štirinožnega čuvaja, potem pa sledi kava v lokalnem baru pri sosedu.
Med debato s kolegi zazvoni telefon … Operativni center: »Greš v Istanbul po naše košarkaše, check in 10:45.«

Kako so potekale priprave na let? Je bilo zaradi dejstva, da greste po evropske prvake kaj drugače?
Priprava na let ni bila nič posebnega, let brez potnikov, lepo vreme na poti, sončno vreme v Istanbulu.
V Istanbulu pristanemo približno ob 15. uri po lokalnem času, med tem časom pripravimo letalo za povratni let, nalepimo še slovensko zastavo na trup letala, potem pa vsi vseskozi pogledujemo na uro in nestrpno pričakujemo prihod avtobusa z našimi prvaki. Okrog 17. ure končno zagledamo avtobus, ki se pelje proti nam, ustavi pred letalom, ven pa stopijo naši zmagovalci s slovensko zastavo. Občutek ponosa je bil nepredstavljiv. Sledile so čestitke, stiski rok, fotografije … Tudi z njihove strani je bilo čutiti veliko navdušenje. Po evforiji sledijo vsi postopki, ki so potrebi za let, in letalo je pripravljeno za odhod.

Kakšno je bilo vzdušje na letalu? So se fantje veselili, so spali ... Si kaj posebnega zaželeli?
Med letom na potovalni višini je bil seveda tudi čas za obiske košarkašev in ostalih članov ekipe v pilotski kabini, jasno, nastalo je kar nekaj nepozabnih fotografij za zgodovino in avtogramov ☺.
Vzdušje na letalu je bilo veselo, vrteli so glasbo, se veselili, eni bolj, drugi manj, nekateri so pa tudi celo spali.

Kako je potekal let? Kakšni so občutki, ko peljete na krovu »toliko zlata«?
Ko smo se začeli spuščati in medtem vstopili v hrvaški zračni prostor, nas je poklical kontrolor in v hrvaškem jeziku povedal, da je dobil prošnjo od slovenske kontrole letenja, če nam lahko zamenja naš pozivni znak iz ADR 259 v »Champs2017«. S kopilotom sva bila takoj za in vsa navdušena, ker to se ti v karieri ponavadi nikoli ne zgodi, da bi dobil tak pozivni znak. Ko smo vstopili v slovenski zračni prostori, nas je slovenski kontrolor sprejel z besedami: »Champs2017, lep pozdrav!« Občutki so bili res neverjetni, to se res ne zgodi vsak dan. Medtem ko se približujemo letališču, pridejo čestitke in pozdravi tudi s strani kontrolorja v stolpu, preseneti pa me glas, ko me pozdravi tudi moja žena. ☺ Od kontrolorja na Brniku pa dobimo res zanimivo vprašanje, če bomo lahko pristali s toliko zlata na krovu. ☺
Pristanek je potekal kot vsak drug, vseeno pa sem čutil neko posebno odgovornost, nek ponos, še posebej, ko nam je kontrolor omenil, da nas na ploščadi čaka prava norišnica. In res, ko pristanemo, v daljavi že zagledamo gasilske luči, sledila je vožnja pod vodnima curkoma in parkiranje pred letališko zgradbo. Tu je bila res norišnica. Množica ljudi je skandirala, navijala in čakala, da se odpro vrata letala. Ko so košarkaši pripravljeni, odpremo vrata in evforija se začne.

980x500 group

Gorana Dragiča ste peljali že leta 2016 v Bolgarijo – ste bili veseli, ko ste ga ponovno videli po takšnem uspehu? 
Ja res je, Gorana oz. reprezentanco sem lani peljal iz Beograda v Sofijo na kvalifikacije za to evropsko prvenstvo. Kopilot, ki je bil takrat z mano, je imel željo, da bi Goran prišel na obisk v kokpit. On je z veseljem prišel, ker do takrat še ni imel prilike, da bi videl pilotsko kabino, kljub temu da ima njegov klub v NBA svoje lastno letalo. Tudi na tem šampionskem letu je Goran prišel v kokpit in ko sem mu pokazal njegov podpis v moji letalski knjižici, se je takoj spomnil tega leta v Sofijo. Nato mi je takoj vzel mojo knjižico letenja in zraven dodal še en avtogram s pripisom »evropski prvaki 2017«. To je knjižica, ki bo imela zgodovinsko vrednost.☺

Ste tudi od drugih košarkašev dobili podpise ali kakšen drug spominek?
Gorana sem prosil, če bi lahko dobili podpise košarkašev. Vzel je list in sam šel po avionu od enega do drugega, nazaj pa prinesel podpise od vseh dvanajstih igralcev. Čez teden ali dva pa je vsak iz posadke dobil dres iz tega prvenstva od Košarkaške zveze Slovenije.

Kaj ste naredili najprej, ko ste prišli domov?
Nazdravili smo na ta dogodek in zgodovinski uspeh.

Ste tudi sicer športni navdušenec? Ste spremljali prvenstvo? Katere športe radi gledate?
Spremljam športe, kjer nastopa slovenska reprezentanca. Spremljal sem tudi to prvenstvo, še posebej od osmine finala naprej, ker so bili do takrat še neporaženi in so zato postajali vse bolj zanimivi. Drugače pa me zanimajo bolj zimski športi, alpsko smučanje, smučarski skoki, hokej na ledu.

980x500 cup

Podatki o letu:

 

ADR 259 oz. Champs2017

Istanbul IST – Ljubljana LJU

18. Sep. 2017

Letalo: CRJ 700 Reg: S5-AAY

Block Off: 17:46 LT

Block On: 19:00 LT

Total Time: 2:14

Posadka:

  • Kapitan: Borut Anderle

  • Kopilot: Damijan Obreza

  • CCM1: Natja Velepec

  • CCM2: Trnjanac Maja Estera

9890x300 plane