Adria Airways Logo Adria Airways

Ljubljanski grad – slovenska akropola

Besedilo: Darinka Kladnik Fotografije: Miran Kambič, Arhiv Ljubljanski grad

»Ljubljanski grad! Ne diči te tista klasična patina, ki odeva atensko Akropolo, ne blešči s tebe zlata sulica Fidijeve Palade Atene, ne oživlja te zgodovinski genij rimskega kapitola. Niso te pojili potoki krvi kakor beograjski Kalemegdan, ne ponašaš se tako gosposko ko zagrebški grič ali Kapitol, ni te ne zgodovina ne kultura obdarila s ponosnimi stavbami in sijajnimi spomeniki, pa vendar si značilna postojanka ne samo Ljubljančanom, temveč vsakemu rojaku in tujcu, ki poseti prestolnico Slovenije, našo belo Ljubljano, edinstvena po svojem odličnem položaju in sijajnem razgledu, ki ga razgrinjaš očem preprostega kakor tudi razvajenega gledalca. V tem pogledu se ne morejo s teboj meriti višinske točke drugih mest: ne košati graški Schlossberg, ne slikoviti Hohensalzburg, ne ponosni Hradčani v zlati Pragi, ne kraljevski Wawel v poljskem Krakowu ...«

Adria Airways Ljubljanski grad

Tako je zvenela hvalnica Ljubljanskemu gradu v Planinskem vestniku leta 1923, v času, ko se je že oblikovala »grajska republika« – kolonija stanovalcev, ki je imela tri leta zatem okoli 500 članov. Večji del teh so predstavljali brezposelni in revne družine.

Prvi stanovalci gradu pa so bili imenitnega stanu – Spanheimi, fevdni gospodarji Ljubljane do leta 1269, ko je umrl zadnji njihovega rodu.

Njihovo reprezentančno prebivališče je bil palacij na gradu, ki se v virih prvič omenja leta 1220. V gradu pa niso bivali, prepustili so ga namestnikom. Čez čas so se ti preselili v hiše v mestu, grad pa je dobil nove stanovalce – vojake in kaznjence, tudi paznike, orožarje in še koga. Med zaprtimi je bilo nekaj znanih osebnosti – v času reformacije voditelji luterantskega gibanja, kasneje uporni kmetje in na začetku 19. stoletja italijanski »karbonarji«.

Ob izbruhu prve svetovne vojne so se v grajskih ječah znašli taki, ki so bili politično sumljivi – tudi pisatelj Ivan Cankar.

Ko je grad odkupila mestna oblast – to se je zgodilo leta 1905 –, sprva niso vedeli, kaj bi z njim. Porajale so se ideje – od ureditve v turističen hotel, muzej, zvezdarno in še kaj. Arhitekt Jože Plečnik je vrh griča zasnoval akropolo in v ta namen marsikaj spremenil. V njegovih načrtih so vse grajske stavbe višje za eno nadstropje in vanje je umestil 21 razstavnih dvoran, na vrh močno predelanega razglednega stolpa pa postavil kip boginje Atene. Njegov sen o slovenski akropoli je bil za tedanjo Ljubljano preveč drzen.

Namesto kulture so se v grajske prostore naseli stanovalci. Ti so kljub slabim stanovanjskim razmeram ohranili optimizem in ustanovili štiri društva – napredno kulturno in politično društvo Ljubljanski grad, društvo Krekova mladina, Prosvetno društvo sv. Jurija in četrto kot opozicijo naštetim. Obdobje »grajske republike« se je končalo leta 1963 s pripravami na prenovo grajskih prostorov. Prenova je nekajkrat zastala, a je naposled le polepšala Ljubljanski grad.

Adria Airways Ljubljana

Današnja podoba gradu nima nič skupnega z gradom, kakršen je bil v 12. stoletju, ko je prvič omenjen. Grad je nastajal postopno, z dozidavami in prezidavami. Njegova sedanja tlorisna zasnova se je izkristalizirala v 15. stoletju, za časa cesarja Friderika III. Ta je leta 1444 nekaj mesecev bival v Ljubljani v spremstvu tajnika Eneja Silvija Piccolominija, ki je kasneje zasedel papeški prestol kot Pij II. Tedaj je Ljubljana štela okoli 5000 prebivalcev in v tem času je Friderik III. zaradi nevarnosti, ki so pretile zaradi turških vpadov, ukazal dodatno utrditi mesto in Ljubljanski grad.

Posamezni grajski trakti so bili sprva leseni, kasneje so jih nadomestili z zidanimi.

Grajsko dvorišče so objemali tako kot danes, na zunanji strani pa jih je varovalo grajsko obzidje z več stolpi. Razgledni stolp je rasel z gradom in postajal vse višji. S svojimi 31 metri (brez strelovoda) in štirimi nadstropji je postal najvišja stavba na gradu. Z vrhnje ploščadi še danes ponuja najlepše poglede na Ljubljansko kotlino in vrhove, ki se rišejo v ozadju.

Zgodovino gradu in grajskih stavb si lahko danes ogledamo v  Virtualnem gradu, ki ima svoje prostore v razglednem stolpu. Obiskovalcem omogoča potovanje v preteklost Ljubljanskega gradu ter ponuja razmislek o razvoju, namembnosti in kulturni dediščini gradu. Na ogled so prostori in predmeti, predstavljeni v tridimenzionalni stereoskopski tehniki; ustvarjajo navidezno resničnost, po kateri se lahko vsak sam sprehaja in podoživlja minuli čas.

Minuli čas izpričujejo tudi arheološke najdbe.

Na Ljubljanskem gradu so imeli arheologi veliko dela. Ugotovili so nepretrgano prisotnost človeka na Ljubljanskem gradu vse od pozne bronaste dobe dalje. Pod palacijem so odkrili kole, ki naj bi jih postavilo ljudstvo kulture žarnih grobišč v 12. stoletju pred našim štetjem. Iz obdobja antike so nagrobniki in drugi kamni – te so kasneje kot sekundarno gradivo vzidali v grajski kompleks – itd.

Kdaj točno je nastal vodnjak z gepljem, ki predstavlja prvovrsten tehniški in zgodovinski spomenik v Sloveniji ter izjemno redkost v srednji Evropi, ni znano. Vodnjak je »skrit« v stekleni hišici na robu grajske ploščadi. Dolgo je bil zasut, zato še kaže prvotno podobo. V rabi je bil več stoletij. Sestavljen je iz skrbno zloženih rezanih kosov podpeškega apnenca. Na desni konec vretena ima nasajeno ogromno kolo, ki meri 4,4 metra v premeru. Obod kolesa je obit z močnimi deskami, kar ustvarja okoli osi votel prostor, dovolj velik za človeka ali dva, ki sta poganjala kolo in dvigovala vodo v čebru.

V času grajske prenove so strokovnjaki poskrbeli tudi za ta vodnjak in za grajsko kapelo. Ta predstavlja s svojim grbovnim okrasjem prvovrsten arhitekturni spomenik. Izkazuje arhitekturne sestavine gotske osnove in baročne nadgradnje, grbovno okrasje pa prisotnost in vlogo deželnih glavarjev, ki so službovali v Ljubljani od leta 1221 do 1742, ko naj bi grbovno okrasje (verjetno) nastalo. V kapeli so frančiškani opravljali službo božjo, skrbeli pa so tudi za slovesno praznovanje Jurijevega godu. Jurjevo je bilo za Ljubljančane slovesen dan –  vse mesto je drlo na Grad k slovesni službi božji. Z nekaj prekinitvami se je praznovanje ohranilo do današnji dni. 

Adria Airways Ljubljanski grad2

Danes bi omenjeno hvalnico iz leta 1923 lahko dopolnili še z laskavimi besedami o novih vsebinah v prenovljenih grajskih prostorih in pestrem dogajanju, ki privablja na Ljubljanski grad številne obiskovalce od blizu in daleč. Navdušuje tudi tiste, ki v grajski poročni dvorani prisegajo na zvestobo v zakonu, in na sprehajalce, ki se za hip ustavijo vrh grajske ploščadi ob pogledu nanje ter nadaljujejo sprehod po kateri od grajskih poti. Kar nekaj jih je speljanih iz Stare Ljubljane do vrha griča. Najhitrejši pa je »vzpon« z grajsko vzpenjačo – ta premaga višinsko razdaljo 60 metrov v slabi minuti.

 

Adria In-Flight Magazine 6, dec/jan 2012/13