Adria Airways Logo Adria Airways

Moskva

Besedilo: Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz Moskve Fotografije: iStock

Moskva in Peterburg sta postala sinonima – prva za trgovsko, živahno, podjetno, celo nekoliko vulgarno središče, drugi pa za vzvišeno, odmaknjeno, hladno, a izjemno harmonično mesto na severu. Antagonizem se je obdržal tudi potem, ko je Moskva po požaru, ki je leta 1812 Napoleona Bonaparta odpravil na tragično zimsko pot domov, dobila popolnoma prenovljen in vse prej kot vaški značaj. Antagonizem, ki smo mu priče še danes.

Nihče ni ravnodušen do Moskve. Tujce, in v to skupino je potrebno prišteti še množice ruskih turistov, saj tudi oni zmeraj znova odkrivajo svojo prestolnico, običajno pretresejo razdalje, razsežnost arhitekture in razkošje moskovskega voznega parka. Prevzame 24-urni utrip mesta. Navduši ponudba nočnega življenja. Pritegne pestra izbira gledališč, koncertnih dvoran, muzejev, spomenikov, cerkva in samostanov. Izbira, ki kaže na veličino ruskega duha.

adria 0000 iStock 88619703 MEDIUM

Bistveno manj pa razkriva skrivnosti pregovorne ruske duše. Mesto, za katero kljub uradni statistiki nihče natančno ne ve, koliko prebivalcev ima, ne more imeti posebej človečnega izraza. Preprosto preveč je ljudi, ki na ulici ne dajo slutiti, kakšen je dejansko njihov značaj. Ljudi, do katerih se je mogoče resnično dokopati šele po dolgotrajnih preizkusih druženja. Preizkusih, ki jih tujec prestane šele, ko se za to odločijo domačini. V primeru naklonjene, pozitivne odločitve je nagrada nadvse bogata. Rusi znajo biti izjemno dobri, predani prijatelji, kakršnih je v svetu zelo malo. Moskva je zmeraj osebna zgodba. Če od prišleka morda pričakujejo navdušenje, imajo meščani do svojega mesta veliko bolj ambivalenten odnos. Čeprav ljubijo Moskvo, neznosni prometni zamaški zanje niso le avantura turista, ampak vsakodnevna nadloga, zaradi katere se v službo in po opravkih vozijo tudi po nekaj ur. Moskva je mesto izrazitih socialnih razlik.

adria 0001 iStock 74271221 MEDIUM

Kljub prepričanju, da prestolnica izkori- šča provinco, značilnem za vse države, ne le za Rusijo, v Moskvi vse zgodbe niso srečne. »Skozi šipo blindiranega avtomobila se odpira prekrasen pogled na Moskvo. Takšnega pogleda iz avtobusa, trolejbusa, tramvaja, taksija, sploh pa iz metroja, ne vidiš …,« pravi aforizem. Zgodbe lahko postanejo tragične v primeru delovnih priseljencev, pogosto nezakonitih. Ruski jezik je že posvojil nemško besedo »gastarbajter«. Pa ne le iz tujine, v Moskvo se skuša preseliti in tukaj najti prihodnost veliko ruskih državljanov iz drugih regij. Kot pravi še en sarkastičen aforizem: »V Moskvi bo nekaj nacionalnih parkov. V njih bo mogoče videti veliko redkih ptic, živali in rastlin pa tudi predstavnike izumirajoče vrste – avtohtone Moskovčane.«

adria 0003 iStock 19135520 MEDIUM

Migracijski tokovi in sodobni utrip življenja spreminjajo Moskvo tudi v arhitekturno-urbanističnem pogledu. Ponos na tisočletno rusko zgodovino žal ni dovolj, da bi se ostaline preteklosti ohranjale, kolikor se da. Rusija sodi med okolja, ki razumejo razvoj v skladu z načelom, da se mora staro umikati novemu. In tako stara Moskva izginja, je pa mesto dobilo nekaj steklenih nebotičnikov v t. i. Moscow Cityju.

Ljudem z nekoliko bolj izostrenim občutkom za kulturno dediščino pa seveda ne more biti vseeno, ali zrejo na kopijo stare fasade, prekrivajočo betonsko jedro novogradnje, ki z zgodovino nima nikakršne zveze, ali pa stojijo pred dejansko starim poslopjem, ki daje mestu tisto pravo vzdušje.

Ker pa je zgodba, kot rečeno, osebna, je za vsakogar edinstvena. Če išče kdo v Moskvi berače, jih bo seveda brez težav našel. Za opazovanje nacionalnih barvitosti se je dobro spustiti v podzemno železnico. Poleg izjemnih postaj metroja v središču Moskve je v množici mogoče uzreti predstavnike večine narodov planeta.

Obisk Bolšoj teatra sodi med kanone obiska ruske prestolnice, čeprav je glasbenih gledališč veliko. Tisti, ki ne govorijo rusko, pa so prikraj- šani za izjemno izkušnjo dramskega gledališča. Rusija ima namreč bogato gledališko tradicijo. Kremelj, Tretjakovska galerija, Puškinov in Zgodovinski muzej, samostan Novodevičje in pokopališče ob njem ter impresivna stavba MGU Lomonosova na Vrabčjih gorah. Vse to so simboli Moskve, za katere pri enkratnem obisku že zmanjkuje časa. A Prvoprestolna skriva še mnogo več.

adria 0002 iStock 21018899 MEDIUM

Sprehod po bulvarjih ali nabrežju reke Moskve zna biti neprecenljiv, veliko cerkva pa bolj zanimivih od katedrale Kristusa Odrešenika. Patriarhov ribnik, tavanje po uličicah, ki ga obdajajo, pa hiša slikarja Viktorja Vasnjecova ali moskovska rezidenca Leva Tolstoja. Zamoskvorečje ali vztrajanje na Stari Basmani ulici, na Pokrovki, Mjasnicki ulici in drugih – vse to pa odpira perspektive popolnoma drugačne Moskve. Kot spet drugačne prizore nudi obisk tipičnih spalnih naselij na obrobju mesta. Za navdušence nad mračnimi, depresivnimi občutki bosta jugovzhod ali skrajni sever kar pravšnji destinaciji. Za vzpostavljanje odnosa do Moskve je potrebno estetiko lepega in grdega odriniti na stran. Mesto premore preveč lepega in preveč grdega obenem, da bi se človek lahko odločil samo na podlagi tega. Konec koncev, za takšno odločitev je še zmeraj čas. Moskvo odlikuje energija, neko neopredeljivo vzdušje, ki – za nekoga privlačno, za drugega odbijajo- če – vendarle sili k vračanju. Prav zato je rusko prestolnico na zemljevidu svetovnih popotovanj nemogoče zaobiti.

Nekoč belo obzidje Kremlja je dalo Moskvi ime »Belokamnita«. Zaradi selitve prestolnice v novi Sankt Peterburg na začetku 18. stoletja pa je staremu središču ruske države pripadlo ime »Prvoprestolna«. Kljub naslovnemu prvenstvu pa se je to, kar številni Rusi še danes imenujejo »vas«, moralo ponižno umakniti velikopotezni urbanistični zasnovi Severne prestolnice.

adria naslovna