Adria Airways Logo Adria Airways

Narodni park Durmitor v Črni gori

Besedilo: Janez Mihovec Fotografije: Janez Mihovec, iStock

Ponovno odkrita turistična destinacija

Pred šestdesetimi leti je kazalo na najboljše. Ljudje so bili nad Durmitorjem očarani, saj ponuja prav vse, kar imajo najboljši in najlepši: čudovite gore, jezera, kulturno krajino črnogorskega podeželja, pa tudi najgloblji evropski kanjon na reki Tari. Iz leta v leto je bilo v Žabljaku, edinem naselju na robu narodnega parka, vse več turistične infrastrukture. Rasli so hoteli, zgradili so smučišče, iz Beograda je na lokalno letališče večkrat na teden priletel čisto pravi čarterski avion. Vse je kazalo, da se bo Durmitor razvil v center črnogorskega turizma, ki ga bodo obiskovali iz celotne Jugoslavije, iz Evrope ter sveta.

Nenadoma je šlo vse po zlu. Konec osemdesetih let 20. stoletja je v Jugoslaviji izbruhnila silovita kriza, ki se je nadaljevala v državljansko vojno vseh proti vsem. Ta zmeda je trajala dvajset let. Obsegala je vsa območja okrog Črne gore in  imela uničujoče posledice za turizem. Slednji se ponovno postavlja na noge šele zadnja leta. Z razlogom: Durmitor je ostal točno tak, kot je bil – neskončno lep in zanimiv.

Sestavljen je iz dveh precej različnih delov. Prvi del je osrednji del gora, ki spadajo k Dinarskemu gorstvu in na Babotovem kuku dosežejo višino 2.523 metrov. Drugi del je kanjon reke Tare. Ta je nasprotje gorovju. Kanjon je najgloblji v Evropi, na najnižji točki sega 1300 metrov v globino.

1300mDeep2

Okrog celotnega narodnega parka teče sedeminosemdeset kilometrov dolga asfaltirana cesta, s katere se odpirajo čudoviti pejsaži. Vse pa se dogaja v Žabljaku. Tu je turizem na pohodu. Skelete nekdanjih socialističnih hotelov nadomešča čisto drugačen pristop. Za obiskovalce, ki se pripeljejo sami, je zraslo kar nekaj avtokampov, za tiste, ki ciljajo na udobnejša prenočišča, pa je tu kopica novih hotelov družinskega tipa. Durmitor je idealna destinacija za izurjene pohodnike. Manj zahtevni turisti lahko obiščejo številna ledeniška jezera. Kar osemnajst jih je razsejanih po narodnem parku. Najlepše je prav gotovo Črno jezero na obrobju Žabljaka. To je vodna gmota superlativov, obdana z gostimi gozdovi in golimi gorami, ki se pno nad njo.

Za zahtevnejše pa so vzponi na gore nad jezeri. Planinske poti so lepo označene, v narodnem parku stoji vrsta planinskih domov. Durmitor ima prav vse, kar imajo veliki.

Ko te pot popelje v Durmitor, je obisk reke Tare obvezen. Od Žabljaka je kanjon oddaljen kakih dvajset kilometrov. Z najvišjih vrhov je viden že od daleč kot orjaška razpoka v sicer planotastem svetu. Največ dogajanja na reki Tari je pri mostu Đurđević. Leta 1938 so preko kanjona zgradili izjemno atraktiven most, ki reko v več lokih prečka na višini skoraj dvesto metrov. Že nekaj let kasneje, v času vojne, so ga pošteno zdelali, a danes sije v svoji nekdanji prelestni podobi.

Na Tari je zelo priljubljen tudi rafting. Obstaja več različic tega športa. Najdaljše ture trajajo tudi do tri dni ter se iz Črne gore nadaljujejov sosednjo Bosno in Hercegovino. Za tiste, ki jim je to nekoliko preveč, pa obstajajo dnevne in poldnevne variante. Vožnja po reki preprosto vzame sapo. Kanjon za razliko od tistega v Koloradu ni gol, ampak na vseh straneh porasel z bujno vegetacijo, tako da je dostop do reke mogoč le na nekaj točkah. Reka je neskončno zelene barve in polna brzic. S strani pa v Taro teko še zanimivi kraški izviri, polni deroče vode. Potep po reki je tako potep po odsekih mirne vode in belih brzic. Vsekakor zanimiva izkušnja za vsakogar.

 

Untitled3