Adria Airways Logo Adria Airways

Pisma Juliji iz Verone

Besedilo: Saša Suhadolnik

Za romantične duše je Verona, to ljubko malo italijansko gnezdece, v prvi vrsti prizorišče brezčasne zgodbe dveh tragičnih zaljubljencev – Romea in Julije. Njuno nesrečo je Shakespeare, ta iznajdljivi mojster, spravil na papir in nehote sta mlada ljubimca za vedno zaznamovala svet romantikov, ki ga v najlepši podobi uteleša prav Verona. Tisti s srečo v ljubezni vadijo v tem očarljivem mestu kljunčkanje, oni s srčnimi težavami pa za rešitev in upanje pišejo na naslov prav posebnega kluba Julijinih tajnic, kjer vam priskoči na pomoč – kdo drug kot Julija. Za vsak slučaj sem se odločila, da ji pišem ...

Adria Airways Verona 1 min

Julija, Verona. Tako preprosto se je glasilo prvo pismo, ki je leta 1937 prispelo na naslov Julijine grobnice. Njen oskrbnik, nepoboljšljivi romantik Ettore Solimani, je odgovoril na pismo in s tem začel Julijin ljubezenski ritual. Po drugi svetovni vojni je na pisma odgovarjal lokalni profesor Gino Beltramini, a ko je njegova identiteta postala znana, se je iz javnosti raje umaknil. V 1980-ih se je župan Verone odločil, da to nalogo zaupa Julijinemu klubu (sprva le skupini prijateljev, ki je razglabljala o kulturnih problemih v Veroni), in prosil Giulia Tamassia, naj prevzame vlogo predsednika in odgovornost za pisma. Giulio, živahen 79-letnik in dolgoletni oboževalec Julije, zdaj počasi predaja krmilo svoji hčerki Giovanni, ki mi je prijazno in iz prve roke pojasnila, kdo sploh so Julijine tajnice.

Adria Airways Verona 2 min

Kdo bo torej rešil vaše ljubezenske težave? Giovanna mi potrdi domnevo, da so Julijine tajnice večinoma ženske, čeprav sem pa tja svetuje tudi kakšen moški. Njihovo število se spreminja, nekaj je stalnih že več let, sprejemajo pa medse tudi prostovoljce iz celega sveta, ki želijo za en dan ali za dalj časa postati Julijin glas. Julijine tajnice so različnih let, nekatere poročene, druge samske, vse pa opravljajo to delo prostovoljno. Obvladajo številne jezike, odgovorijo celo v Braillovi pisavi za slepe in so ponosne na svoja ročno napisana pisma. Da, to so tajnice, ki ne tipkajo. Si predstavljate ta podvig!

Na leto dobijo preko 10.000 navadnih pisem in preko 100.000 virtualnih sporočil.

Število je skokovito naraslo potem, ko je na filmska platna prišel hollywoodski film Pisma Juliji, zato nekatere od tajnic odgovarjajo na pisma tudi po več ur na dan. No, vsaj za znamke jim ni treba skrbeti. Mesto Verona plača poštnino, imajo pa tudi svojega osebnega in posebnega poštarja Walterja, ki se ponosno kiti z nazivom »il postino d' amore«. Poleg tega, da odgovarjajo na pisma, pa so tajnice aktivne tudi na drugih področjih. Organizirajo različne kulturne dogodke, kjer predstavljajo svoj klub, na stojnicah ponujajo obiskovalcem svoje izdelke in širijo dober glas o Juliji. Imela sem srečo. Na dan mojega obiska je klub priredil kratek recital, kjer so prebrali nekaj pisem Juliji in me ob glasbi in plesu ponesli nazaj v čas nesrečnih zaljubljencev.

Vsako leto primerno počastijo pisma, na valentinovo, na praznik zaljubljencev, pa izberejo najbolj spontano in ganljivo pismo Juliji ter avtorju podelijo nagrado, prikladno poimenovano »Draga Julija«.

Mene so v Verono  pripeljale zgodbe. V tem primeru zgodbe v pismih. O čem pišejo ljudje s celega sveta v svojih prošnjah Juliji? Zakaj ji pišejo? In kakšen je odgovor? »Tri četrtine pisem napišejo ženske,« mi zaupa Giovanna. Njihove težave so naše težave: od neuslišane ljubezni do ljubezni na daljavo, nezvestobe in ločitve. V zadnjem času je še posebej veliko pisem napisanih iz osamljenosti,  oglasijo pa se tudi dekleta, ki se spopadajo z neodobravanjem svojih staršev, torej z isto oviro, ki je stala na poti že Romeu in Juliji.

Sem pa tja se najde kak romantičen moški, ki prosi Julijo, naj piše njegovi ljubljeni in ji izpove njegova čustva, saj sam tega ne zna ali ne zmore.

Ženitna posrednica Julija mu z veseljem ugodi in tajnice nato pogosto prejmejo še hvaležno pismo v zahvalo za pomoč pri parčkanju. »Happy end.« Vsi niso taki. Giovanna mi pokaže nekaj pisem. Ob enem se mi kar malo orosi oko. Neka Angležinja je Juliji poslala pismo, v katerem piše:

»Draga Julija, nekoč sem bila s svojim možem na poročnem potovanju v Veroni in obiskala sva tvojo hišo. To je bil najlepši čas mojega življenja. Zdaj sva ločena. Pišem ti v upanju, da boš lahko ponovno prižgala iskro in bova morda znova našla skupno pot.«

Priložena je slika srečnega in nasmejanega para. 

Adria Airways Verona 3 min

Spet druga pisma so hudomušna. Neko dekle iz Japonske je pismu priložila debel dnevnik, v katerem je opisovala svoje ljubezenske zveze pred poroko; in ker zaradi moža tega dnevnik ni želela več hraniti doma, ga je v varstvo zaupala Juliji. Kot precej optimistično pa lahko opišemo pismo afriškega princa, ki je prosil Julijo, naj mu najde Evropejko. Res je, z ljubeznijo so sami križi in težave. 

Julijine tajnice odgovorijo na vsa pisma.

Le enkrat se je zgodilo, da je nek ameriški zapornik pisal tako pogosto in vsiljivo, da so mu iz varnosti nehali odgovarjati. Sicer pa ni klica na pomoč brez odgovora. A kako potolažiti ljudi? Elena Marchi, ki je Julijina tajnica že deset let, mi pove, da njihovi odgovori vedno vsebujejo upanje in optimizem, saj je bila Julija junakinja, ki se je borila za svojo ljubezen. Toda večina pisem je žalostnih, še posebej sedaj v času krize, in zato včasih tajnice povprašajo za nasvet tudi psihologa. Odgovornost je namreč velika, če moraš pomagati dekletu, ki se odloča, ali naj obdrži otroka, ali pa fantu, ki se je zaljubil v sliko dekleta na nagrobniku. Delo Julijinih tajnic je vse prej kot lahko, mi pa Elena zagotovi, da je vsekakor vredno truda, saj vse te zgodbe obogatijo tudi njihovo osebno življenje. Za konec in za hec Eleno še vprašam, kakšen mora biti po njenem mnenju sodobni Romeo. »Odgovor je preprost,« pravi, »spoštljiv, pozitiven, iskren in s pravimi vrednotami.« Hm, le kje ga najti? Morda mi pa lahko pomaga Julija.

Julija, mit ali resnica?

Ciniki vam bodo v en glas zatrjevali, da Julija ni bila nikoli resnična, da je le plod ljudske in Shakespearjeve domišljije. A v 13. stoletju je obstajalo dekle z imenom Giulietta Capello (Shakespeare jo je preimenoval v Julijo Capulet), in če se odločite za skok v Verono, lahko njeno hišo obiščete še danes, le sledite množici. Povzpnite se na njen znameniti balkon in zakličite: »O, Romeo, zakaj si Romeo«? Neobvezno. Obvezno pa pustite pismo Juliji v nabiralniku ali ga natipkajte na enem izmed štirih simpatičnih računalnikov, ki jih najdete v tem muzeju, posvečenem ljubezni. Na dvorišču Julijine hiše lahko tudi pogladite prsi na Julijinem kipu, kar naj bi vam prineslo srečo. V eni izmed simpatičnih trgovinic vam lahko izvezejo vaše ime za spomin, ne pozabite pa biti turist in si privoščite tudi kakšnega izmed tisočih spominkov z Julijinim logotipom. Priporočam čokoladne piškotke Baci di Romeo in Baci di Giulietta. Da bo nekaj za oba. Pa postojte za trenutek ... tam na dvorišču. Začutili boste, da je Julija še kako živa in da njeno sporočilo ljubezni živi naprej.

Za tiste, ki pa se ne boste odpravili v Verono ... Tu je njen naslov:

Club di Giulietta
Via Galilei 3
Verona 37100
Italy

 

Adria In-Flight Magazine 1, FEB/MAR 2013