Adria Airways Logo Adria Airways

Popotovanje po Mjanmaru

Besedilo: Simona Žvanut Fotografije: Simona Žvanut

Obris Shwedagon Payje te spremlja povsod v Yangonu. Eden najpomembnejših budističnih templjev na svetu je visok 99 m, obložen s 27 tonami zlata, okrašen s tisoči diamantov in po pričevanjih varuje osem las Guatama Bude. Okoli njega se vsakodnevno zgrinjajo množice vernikov v molitvi. V državi, kjer je 89 % prebivalcev budistov, je vera izjemno pomemben del vsakodnevnega življenja, menihi pa bolj občudovani kot katerakoli medijska osebnost.

Adria Airways Mjanmar 1 min

Ko so na vhodu dve prodajalki vstopnic in čistilka zaskrbljeno strmele v bandažo na mojem zvitem gležnju in se dolgo posvetovale, kaj storiti, sem resnično razumela, kako ponižno in resno izpolnjujejo verska pravila – v budističnih templjih je obutev namreč najstrožje prepovedana. Pogledovala sem proti tekočim stopnicam, ki vodijo do najvišje tempeljske terase, in se spraševala, kaj bi Buda rekel nanje …, ter jih pomirila: »No problem.« In si odvezala povoje. Kljub šepanju na nekoliko nagnjenih in spolzkih tleh okoli templja me je atmosfera čudovitega prepleta zvokov molitve in cingljanja na vrvi obešenih zvončkov povsem prevzela. 

Yangon je poleg Shwedagon Payje zanimiv tudi kot velemesto z izjemno živahnim utripom, ki ga ustvarja preplet ljudi, prometa, stavb, zvokov, vonjav, dogajanja, vrveža, energije in značaja.

Mesto je prežeto s svojo kolonialno zgodovino, ki se je začela leta 1852, ko so ga Angleži preimenovali v Rangoon in razglasili za prestolnico svoje imperialne kolonije.

Takoj so začeli z velikopoteznimi gradbenimi projekti in zgradili mesto, ki je vse do sredine prve polovice 20. stoletja s svojo infrastrukturo in javnimi storitvami povsem konkuriralo Londonu! Prostrani parki z jezeri, ulice z drevoredi in premišljena kombinacija tradicionalne lesene in monumentalne moderne arhitekture so privabljali mnoge slavne Angleže. Sprehod po t. i. kolonialnem Yangonu je še vedno nostalgičen časovni stroj, ki kljub nikakršni režimski politiki ohranjanja kulturne dediščine odkrije mnoge arhitekturne zaklade. Ena izmed redkih vzdrževanih stavb je luksuzni Strand Hotel, ki je bil razkošno prenovljen s privatnimi donacijami in komercialnimi investitorji. Na sprehodu po avli tega šarmantnega hotela (cena nočitve se začne pri 580  €!) sem si zlahka predstavljala angleške pustolovske aristokrate v lanenih oblekah barve kakija, ki so pod brnečimi ventilatorji posedali v rahlo megličasti prostrani jedilnici ob svojem čaju ob petih.

Adria Airways Mjanmar 2 min

Tako razkošje si tudi danes lahko privošči le peščica vojaških generalov in tujci, saj povprečen prebivalec zasluži povprečno manj kot 2 $ na dan, le slabih 5 % ljudi ima bančni račun. Mjanmar (do leta 1989 bolj znan pod imenom Burma) še vedno porabi več denarja za vojsko kot za zdravje in izobrazbo skupaj, proces odpiranja države turizmu pa poteka premo nesorazmerno z zagotavljanjem potrebne infrastrukture. Medtem ko so prenočišča in avtobusni prevozi med glavnimi turističnimi kraji (Yangon, Inle jezero in Bagan) vsaj do neke mere urejeni, naletiš na dolgotrajne zaplete, če želiš z ustaljene poti. Ceste so še slabše, iskanje prevoza še težje, poleg tega pa vojska zahteva za veliko krajev dodatne dovolilnice, ki so drage in povezane z nejasnimi birokratskimi postopki. Občasno nekatere ceste in predele držav brez kakršnegakoli vnaprejšnjega obvestila za tujce kar zaprejo. S fantom nama je v mesecu dni uspelo vsaj malo skreniti z utečene poti in s Hpa-anom in Mawlamyinom okusiti vsaj najsevernejši del juga ter na dvodnevnem trekingu iz Kalawa do Inle jezera obiskati nekaj odmaknjenih vasi – le na organiziranih trekingih na tej relaciji nam je tujcem dovoljeno prespati pod milim nebom brez vnaprej pridobljene odobritve.

Adria Airways Mjanmar 3 min

Bagan je obvezna destinacija, saj je zaradi svoje arheološke zone s približno 2.200 (od prvotno 10.000) ohranjenimi budističnimi templji iz obdobja med 11.–13. stol. tekmec samemu Angkor Wat-u v Kambodži. 

Prostrana ravnica, posejana s templji različnih gradbenih stilov in velikosti, ponuja dneve in dneve raziskovanja, samotnega, če se izogneš najpopularnejšim in največjim.

Templji so čudoviti in terase najvišjih od njih slovijo kot popolne razgledne točke za opazovanje sončnega vzhoda in zahoda. Najprej sva sumničila, če ne gre za klasični turistični trik, tretje jutro pa sva le podlegla govoricam in ob petih zjutraj v poltemi odkolesarila do Shesandaw Paye. Potrdili so se moji sumi, da sem za uživanje v azijski prvobitnosti prišla 10 let prepozno: avtobus pod templjem, na terasi pa čez 60 ljudi, vsak opremljen vsaj s pametnim telefonom in fotoaparatom, najbolj zagnani so po nezaščitenih in strmih improviziranih stopnicah vlekli še stative in kamere. Če bi brezžična povezava delala, bi socialna omrežja pregorela – toliko »selfijev« se je sproduciralo na minuto. Na prste ene roke sem lahko preštela tiste, ki smo naredili deset fotografij in nato sončni vzhod dejansko opazovali s svojimi očmi. Priznam, kombinacija peščene ravnice, prelivanja svetlobe in jutranje meglice je bila nepozabna.