Adria Airways

Sarajevo - mesto z velikim srcem

Besedilo: Brina Tomovič Fotografije: Dario Novak

Obisk Sarajeva je bil na mojem spisku nujnih potovanj kar nekaj let. Pa je vmes vedno prišla kakšna druga prestolnica, kakšna druga država ali kakšna druga celina. Dokler ni končno padla odločitev, da je zdaj pa res že čas, da se podamo v srce Bosne in Hercegovine. In ker se nam je vmes pridružil še en družinski član, smo se na pot odpravili v troje.

adria naslovna SARAJEVO

Kako triletniku razložiti, da se podajamo v neznano mesto, kjer bomo spali štirikrat, veliko hodili, dobro jedli in pili ter obiskali kakšen spomenik ali muzej? Prva vaba so bili zagotovo čevapčiči, pritegnila ga je obljuba vožnje s 130 let starim tramvajem; kot navdušen bodoči skakalec in zvest oboževalec Petra Prevca pa se je veselil tudi obiska olimpijskih skakalnic. Starejša člana odprave sva imela v načrtu še marsikaj, in ko sva v mladeniču zbudila navdušenje, se je naša dogodivščina lahko začela.

Baščaršija kot srce mesta

V Sarajevo smo prispeli popoldne in se seveda najprej podali na Baščaršijo. Sarajeva si brez nje ni mogoče predstavljati. Baščaršija, kar v prevodu pomeni glavna tržnica, je središče mesta, lahko bi celo rekla, da je mesto v mestu. Nastala je v 15. stoletju in se je najprej razprostirala zgolj na trgu okoli fontane Sebilj, kasneje pa se je razširila tudi v okoliške uličice. Baščaršija je kraj, kjer lahko preživiš ure in ure in kjer resnično velja, da "čas beži, medtem ko se zabavaš", zato smo se tja vračali prav vsak dan. 

adria SARAJEVO Bascarsija

Seveda smo morali pokusiti prave bosanske čevapčiče s kajmakom in zagristi v enega od številnih vrst burekov oz. pit, ki jim res ni para. Morali smo spiti pravo sarajevsko turško kavo, ki so nam jo postregli v bakreni džezvi in je posebnega okusa, in se posladkati z baklavo. Vsak dan smo posedeli v enem izmed lokalov v kateri od uličic, opazovali mimoidoče in obiskali nekatere od številnih trgovinic, spominkarnic in delavnic. Če ne zaradi drugega, zato da smo potešili radovednost.

Sarajevo so tudi njegovi ljudje

Stanovali smo nedaleč od Baščaršije, a smo morali, da smo prišli do tja, vsak dan prehoditi tudi ulico Ferhadija, osrednjo nakupovalno in sprehajalno ulico v Sarajevu. Da bi našemu nadobudnemu popotniku malce olajšala hojo po mestu in da bi naš čas za sprehod od ene do druge točke skrajšala, sva ga poslala na ulico s poganjalčkom. Ko je spretno vijugal med množico sprehajalcev, je bil na Ferhadiji ena od največjih zanimivosti, in se tako lepo zlil z mozaikom ljudi, ki sestavljajo Sarajevo. 

adria SARAJEVO Bosanska kava

Sarajevo je barvito multikulturno mesto, v katerem smo se takoj počutili dobrodošle, skoraj tako, kot da smo tam doma. Ljudje so bili z nami prijazni, družina, v stanovanju katere smo stanovali, nas je takoj vzela za svoje, na ulici smo lahko ustavili vsakogar, in nikomur ni bilo težko odgovoriti na naše vprašanje, pa še duhoviti so bili. Mimogrede pa lahko s kakšnim namigom ali dobro potezo dobiš novega prijatelja tudi ob spremljanju šahovske partije na ogromni šahovnici nedaleč od ulice Maršala Tita, kar smo doživeli tudi sami. 

Most, ki je veliko več kot to

Sarajevo se je v zgodovino zapisalo kot mesto, v katerem je Gavrilo Princip leta 1914 izvedel atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Ferdinanda, kar je bil povod za začetek prve svetovne vojne. Latinski most, na katerem se je atentat zgodil, je v Sarajevu sicer le eden od številnih mostov, ki prek reke Miljacke povezujejo dve strani mesta; seveda pa je to most, ki smo ga zaradi njegovega zgodovinskega pomena morali prečkati. Na mostu samem sicer ni kakšnega večjega spomenika ali obeležja, ki bi pričal o pomembnosti dogodka (se pa v stavbi ob mostu nahaja muzej Gavrila Principa), lahko pa zdaj na mestu, kjer je nekoč stal Gavrilo Princip, srečamo novodobne Principe - prodajalce različnih spominkov ali kuhinjskih krp.

adria SARAJEVO Miljacka

Ena od sarajevskih zanimivosti je tudi ta, da je Sarajevo edino evropsko mesto, v katerem na razdalji nekaj sto metrov stojijo mošeja, katoliška cerkev, pravoslavna cerkev in sinagoga. Odločili smo se za obisk Begove mošeje, ki je zaradi svoje velikosti in privlačnosti eden od najzanimivejših spomenikov islamske arhitekture na Balkanu. Obisk mošeje s triletnim otrokom je sicer svojevrsten podvig, saj je radovednost velika in je težko biti pri miru in poslušati neznanega moškega, ki v tujem jeziku staršem nekaj razlaga. Zagotovo pa je obisk Begove mošeje vreden odgovorov na nešteto zvedavih otroških vprašanj in prve lekcije o verstvih sveta.

Predor, ki ga ni bilo

Seveda pa ob obisku Sarajeva ne moreš mimo posledic nedavne vojne v Bosni in Hercegovini. Tako smo v predmestju Sarajeva obiskali Predor rešitve, ki so ga leta 1993 izkopali pod letališko stezo. Kot nam je povedal eden od domačinov, ki smo ga srečali na dvorišču spominske hiše, je bil znan tudi kot "predor, ki ga ni" in je med obleganjem Sarajeva omogočal preživetje mesta, saj so skozenj v Sarajevo prihajali hrana, zdravila, orožje, časopisi, gorivo in druge dobrine, iz Sarajeva pa so dokaj varno odhajali številni ljudje. Hiša družine Kolar je zdaj muzej, v spomin na tiste čase pa je ohranjenih le dobrih 20 metrov predora. Malo, a dovolj, da te opomnijo, da se kaj takega ne sme nikoli več ponoviti; za otroke pa seveda premalo, saj je hoditi po tračnicah pod zemljo izjemno zabavno.

adria SARAJEVO Ulica Kazandziluk

Sarajevo – olimpijsko mesto

Leta 1984 je Sarajevo gostilo zimske olimpijske igre in za nekaj tednov postalo središče sveta. Vsa takrat še enotna Jugoslavija je dihala z igrami in stiskala pesti za jugoslovanske športnike. Igre so bile presežek v vseh pomenih, v kolektivni zavesti vseh nas pa še vedno živi maskota Vučko, ki smo jo po manjši nerodnosti sicer prelomljeno na pol, domov prinesli tudi mi. Poti po olimpijskem Sarajevu tako nikakor nismo mogli izpustiti; v človeku pa se ob obisku dvorane Zetra na Koševu, ki so jo zgradili prav za olimpijske igre in v kateri so potekala tekmovanja v hokeju, umetnostnem drsanju, pa tudi zaključna slovesnost, in ob pogledu na olimpijski stadion, kjer so olimpijske igre slovesno odprli, prebudi poseben občutek. Ko bi le lahko bili tam tudi davnega leta 1984 ...

adria SARAJEVO Alipasina moseja

Enak duh nas je preveval, ko smo se povzpeli na planino Igman v neposredni bližini Sarajeva, na kateri so bile med olimpijskimi igrami tekme v smučarskih skokih. Posebej za olimpijske igre zgrajeno skakalno središče zdaj sicer bolj kot ne sameva, a je vredno obiska; če ste vsaj malce športno razpoloženi, pa tudi vzpona na eno od skakalnic. Prepričana sem, da zmagovalne stopničke z olimpijskimi krogi v ozadju za fotografiranje izkoristi prav vsak turist, ki ga pot zanese tja. Navidezne zlate, srebrne in bronaste medalje za najdaljše tri skoke na olimpijski tekmi smo si podelili tudi mi trije. 

adria SARAJEVO Jahorina

Le lučaj stran od Igmana sta še dve olimpijski prizorišči, Bjelašnica in Jahorina, kjer so športniki tekmovali v alpskem smučanju. Ker smo navdušeni smučarji in ker smo kot otroci med igranjem Monopolija na Bjelašnici in Jahorini vsi zgradil kakšen hotel, smo z Igmana skočili še tja. Sarajevo smo sicer obiskali v začetku maja, zato nismo doživeli zimske pravljice in so nas strmine pričakale odete v zeleno. Prepričali pa smo se, da sta obe prizorišči vredni obiska tako pozimi kot poleti. 

adria SARAJEVO Pot do Jahorine

Barvito in bogato mesto

Sarajevo s svojimi približno 550 000 prebivalci ni veliko mesto. V enem dnevu ga lahko prehodiš po dolgem in počez, vmes pa lahko skočiš še na tramvaj ali dva in obiščeš Ilidžo ali Vrelo Bosne (izvir reke Bosne). Je izjemno živahno in zanimivo mesto, kjer se nikoli ne dolgočasiš.

adria SARAJEVO Pogled na Sarajevo

Tu je res mogoče začutiti sobivanje različnih kultur, ki dajejo mestu njegov značaj; nam pa se je Sarajevo zapisalo v spomin tudi zaradi čudovitih ljudi, ki smo jih imeli priložnost spoznati.