Adria Airways

Z ruskimi literarnimi klasiki na moskovski metro

Besedilo: Polona Frelih Fotografije: Denis Prima

»Kdor v Moskvi še ni bil, se prave lepote ni naužil,« nas snubi ruski pregovor, pri katerem so imeli v mislih najverjetneje Rdeči trg s Kremljem in prikupno cerkvijo Vasilija Blaženega s čebulastimi kupolami, Aleksandrovski vrt nedaleč stran, pa Bolšoj teater ali Cerkev Kristusa Odrešenika. Med lepotami, ki jih nikakor ne gre spregledati, pa je tudi moskovski metro, za katerega velja, da je najlepša podzemna železnica na svetu. Kar 44 od skupaj 200 postaj je uvrščenih na seznam svetovne kulturne dediščine.

nosilna moskva

Lepota metroja pa še zdaleč ni njegov edini presežek. Moskovski sistem podzemne železnice je tudi največji in najprometnejši podzemni sistem na svetu, ki prepelje na dan kar sedem milijonov potnikov, na leto skoraj tri milijarde. Pred kratkim so praznovali 80. leto delovanja, v tem času pa so vlaki opravil kar 145 milijard voženj.

Pravi podzemni muzej

Metro pa ni namenjen le vožnji od točke A do točke B. V resnici je gigantski podzemni organizem ogromen muzej in ena od glavnih moskovskih turističnih znamenitosti. Če se odpravljate na ogled, si rezervirajte veliko časa in si obujte udobne čevlje, saj znajo biti prehodi med postajami precej naporni. Ko boste videli prvo postajo, boste brez dvoma hoteli videti še drugo in nato vse po vrsti. Prostorne marmorne in granitne dvorane z umetelnimi štukaturami, neobaročnimi lestenci, konstruktivističnimi kipi in mozaiki vam bodo jemale dih.

Toda pozor! Izogibajte se »času pik« kot pravijo v Rusiji prometnim konicam, saj je »moskovsko podzemlje« takrat tako nabito polno, da se ljudje zaradi hoje v miniaturnih korakih spremenijo v »pingvine« – še en izraz, ki ga uporabljajo domačini.

Poleg monumentalnih postaj me je v moskovskem metroju vedno najbolj navdušilo število ljudi, ki so zatopljeni v branje. In to v branje knjig, med katerimi še vedno prevladujejo dela ruskih klasikov. Pa tudi skorajda vsaka postaja podzemne železnice je povezana z enim od velikanov ruske literature.

Jugo-Zapadna

Na podzemni postaji Jugo-Zapadna je nekoč izstopal pisatelj Boris Pasternak, avtor knjižne uspešnice Doktor Živago, za katero je prejel Nobelovo nagrado. Nedaleč stran je namreč vas Peredelkino, v kateri so sovjetske oblasti že leta 1934 ustanovile pisateljsko kolonijo. V vasi, prepredeni z borovimi in brezovimi gozdički, še zdaj živi približno sto ruskih pisateljev in filozofov.

Prav v Peredelkinu je Pasternak ustvaril roman Doktor Živago, ki je bil prvič objavljen leta 1957 v Italiji, v Sovjetski zvezi pa šele leta 1988. »Katerega zločina me obtožujejo? Ves svet sem pripravil, da se je zjokal ob lepoti moje domovine,« se je spraševal Pasternak v pisateljski koloniji, ki je bila zanj vir navdiha, pa tudi frustracij.

onair beloruska

Park Kulturi

To je postaja v središču Moskve, od koder se lahko peš odpravite v kar dva muzeja ruskega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstoja. Prvega so odprli v njegovem domu v središču Moskve, v katerem je živel vse od leta 1901, skupaj 20 let. Njegovo ime nosi zdaj kar cela ulica – Ulica Leva Tolstoja. Drugi muzej, posvečen avtorju Vojne in miru in Ane Karenine, stoji na ulici Prečistenka, v njem pa že 100 let gostijo retrospektivo njegovih del.

Lev Tolstoj je na postaji tudi umrl, ne sicer na postaji podzemne železnice, pač pa na železniški postaji Astapovo. Leta 1918 so jo preimenovali v Postajo Leva Tolstoja.

Arbatska

Legendarna moskovska ulica Stari Arbat ne sme manjkati pri nobenem turističnem ogledu Moskve, saj je meka za ulične umetnike in glasbenike. Na njej stoji spomenik poetu, pisatelju in glasbeniku Bulatu Okudžavi, avtorju verza »Ah Arbat, moj Arbat, ti si moja domovina.«

Na Starem Arbatu stoji tudi spominska plošča legendarnemu sovjetskemu rokerju Viktorju Coju, ob njej pa se še 25 let po njegovi prezgodnji smrti zbirajo mladi glasbeniki, ki prepevajo o želji po spremembah.

Smolenska

Od Starega do Novega Arbata potrebujete peš le nekaj minut. Na naslovu Borisoglobskij pereulok 6 boste našli muzej, posvečen tragični ruski pesnici Marini Cvetajevi, ki je pisala o ljubezni v vsej njeni intenzivnosti.

“Iz mojih rok – vzemi to mesto, ki ni narejeno z rokami// moj čudni, moj lepi brat. // Vzemi si ga, cerkev za cerkvijo – vseh štirideset krat štirideset cerkva// letijo proti streham, majhni golobi//In potem še Spaska vrata – in vrata in vrata – kjer pravoslavni snamejo svoje klobuke ….« je rodnemu mestu posvetila zbirko pesmi z naslovom Pesmi za Moskvo.

onair kijevska

Ohotni Rjad

Čeprav najdemo v središču ruske prestolnice postajo podzemne železnice Čehovska, imenovano po ruskem dramatiku Antonu Pavloviču Čehovu, je z njim veliko bolj povezana postaja Ohotni Rjad. Le lučaj je namreč oddaljena od Kamergerskega pereulka, na katerem stoji slovito Moskovsko umetniško gledališče Čehova, ustanovljeno leta 1898.

Gledališče je zaslovelo zlasti zaradi uprizoritev dramskih del Čehova, kot so Galeb, Striček Vanja, Tri sestre in Češnjev vrt.

Majakovska

Postaja podzemne železnice, ki nosi ime po ruskem pesniku Vladimirju Majakovskemu, je v resnici precej bolj povezana s pisateljem Mihailom Bulgakovom. Živel je nedaleč stran (na naslovu Bolšaja Sadovaja 10), kjer je zdaj njegov muzej, imenovan preprosto Bulgakovski dom. Kar nekaj epizod iz njegovega najbolj znanega dela Mojster in Margareta se je zgodilo v tem stanovanju, ki ga je sam poimenoval »čudno stanovanje.«

Knjiga se začne s prizorom tramvajske nesreče na bližnjih Patriarhijskih ribnikih. V Bulgakovskem domu ponujajo tramvajske ekskurzije (gre sicer za avtobus, ki je videti kot tramvaj) po poteh Bulgakova, med katerimi uprizarjajo prizore iz znamenitega romana.

onair majakovska

Taganska

Če vam je blizu najpomembnejši ruski pisatelj 20. stoletja, Nobelov nagrajenec in disident Aleksander Solženicin, ki v svojem najodmevnejšem delu Arhipelag Gulag opisuje usodo ljudi, žrtev komunističnega terorja v Sovjetski zvezi, potem ne morete mimo postaje Taganska.

V tem delu mesta stoji namreč Solženicinov center, posvečen ruski emigraciji 20. stoletja. Solženicin je bil eden od njenih najvidnejših predstavnikov.

Serpuhovska

Na naslovu Bolšoj Stročenovski 24 v Moskvi je sedem let živel »glasnik ruskega podeželja« Sergej Jesenin, eden od vidnih predstavnikov »srebrnega veka« ruske kulture. Zdaj je tam njegov muzej.

Jesenin je začel pesniti že v otroštvu, takoj po šoli pa se je odpravil v literarni svet Moskve, kjer je kmalu objavil svoje prve pesmi.

»Na ukrivljenih moskovskih ulicah// Umreti, vedeti, da mi bo sodil bog//Rad imam to mesto brestov// Pa četudi je že rahlo opešalo// Zlata zaspanost Azije//Počitek našla je na tempeljskih kupolah ...« je zapisal leta 1924, ko se je dokončno odločil, da se ne bo nikoli več vrnil na podeželje, kjer se je rodil.

onair novosvobodska

Tematski vlaki

Postaje podzemne železnice so vsaka po svoje unikatne; in tako je tudi z vlaki, saj je z malo sreče mogoče sesti v posebne tematske vagone.

V vlak galerijo denimo, v katerem so na ogled reprodukcije del iz muzeja Vjatka bratov Apollinarija in Viktorja Vasnecova, ali pa v vlak knjižnico, v katerem na stenah visijo odlomki iz romanov znanih ruskih avtorjev in pravljic. Na pesniškem vlaku je v ruskem in italijanskem jeziku mogoče prebirati stvaritve italijanskih umetnikov, kot so Dante Alighieri, Francesco Petrarca in Giacomo Leopardi.

»Ko nehajo brati, ljudje nehajo misliti.« S tem citatom francoskega filozofa Denisa Diderota spodbujajo v enem od »pisateljskih vagonov« potnike k branju knjig, ki jih na moskovskem metroju stiska v naročju res ogromno ljudi.

Zadnja pridobitev je vlak, posvečen 400. obletnici smrti velikega britanskega dramatika Williama Shakespeara. Krasijo ga podobe ljudi, oblečenih v slogu iz Shakespearovih časov, notranjost pa je obogatena z odlomki iz njegovih najbolj znanih del, kot so Macbeth, Kralj Lear ali Romeo in Julija.

Opremljen je celo s točkami, rezerviranimi za izdelavo »selfiejev«. A nikar ne pozabite, da ste obiskali Moskvo, ne pa Londona, zato vam svetujem, da se raje ovekovečite pred kakšno bolj »moskovsko znamenitostjo«.