Adria Airways Logo Adria Airways

Zdrave porjavelosti ni

Besedilo: Matjaž Potokar Fotografije: Osebni arhiv Objavljeno: Adria In-Flight Magazine 3, jun/jul 2015

Ali današnja civilizacija malikuje mladost ali ji posveča preveč pozornosti ali se nam to samo zdi? Vprašanje bi bilo vredno zastaviti mnogim, zdi pa se, da je lahko eden bolj poklicanih za odgovor tudi profesor dermatologije, dr. Igor Bartenjev.

Adria Airways Igor Bartenjev 1 min

 Koža odraža dogajanja v našem telesu. Pa ji lahko prihranimo staranje ali jo celo pomlajamo? Njegova maksima »zdrave porjavelosti ni« ne pusti nikogar mlačnega. To pa seveda ne pomeni, da ne smemo na sonce, pravi. Ko se je profesorjev stari oče preselil iz carske Rusije v naše kraje, ni niti slutil, da bodo njegovi potomci postali pomembni zdravniki in profesorji. Na svoje ruske korenine gleda dr. Bartenjev s spoštovanjem, a ne brez kritične distance. Ko je bil nekaj časa podpredsednik društva Slovenija Rusija, se je v jezikovni šoli svoje žene, kjer so se učili tudi slovenski diplomati in gospodarstveniki, začel učiti rusko. Na to je še danes ponosen. Rad se spomni tudi na številna priložnostna dela, s katerimi si je v času študija služil žepnino.

Bil je prav malo maneken pa tudi član kabinskega osebja pri Adrii Airways.

Na osemdeseta leta, ko se je »zastrupil« z letalstvom, ima še posebej lepe spomine. Izvrstna družba in neposredna povezava z zunanjim svetom sta ga precej bolj zabavali kot hoja po modnih brveh. Danes poleg prakse na svoji kliniki tudi poučuje na ljubljanski Medicinski fakulteti, na Katedri za dermatovenerologijo. Profesor Bartenjev je zanimiv človek. Njegovi odgovori na vprašanja o načinih preseganja starosti so strokovni in zanimivi.

Kako ste zašli v svet letalstva?

Po četrtem letniku medicine sem se prijavil na razpis za kabinsko osebje. Opravil sem izpite in so me sprejeli. Moj oče je bil, zdravniškemu poklicu navkljub, varčen človek, zato sem si denar za »sproti« zaslužil sam. Takrat se z njim morda nisem najbolj strinjal, danes pa vidim, da sem se tako tudi marsičesa naučil. Že pred tem sem se preizkusil v mnogih zaposlitvah, a mi nobena ni tako segla v srce kot letalska. Bilo je leta 1982. Zaradi omejitev v takratni Jugoslaviji mi je letenje omogočilo stik s »svobodnim« svetom in nakup marsikatere dobrine, ki smo jo v takratni državi pogrešali. Počutil sem se kot bančni direktor pa tudi družba je bila na letenju izvrstna. Če danes pogledam nazaj, lahko rečem, da je bilo to zelo srečno obdobje v mojem življenju. Še danes sem vznemirjen ob vzletanju in pristajanju letal.

Kako pa se je vaš dedek znašel v teh krajih?

Ded Dimitrij Bartenjev je bil oficir v carski armadi in je po revoluciji pribežal v te kraje. Bil je izgnanec, ki se ni mogel vrniti. Razumeli boste, da s Sovjetsko zvezo zato nismo bili nikoli na ti. Spomnim se, da je igral violino, gledal hokej in zraven jokal. Takrat nisem razumel, zakaj, danes pa to globoko narodnostno čustvo razumem. Če grem v Rusijo, čutim svojo pripadnost deželi; za Ameriko recimo tega ne morem reči. V veliki deželi je narodna zavest visoka in dušo ti dejansko prežema občutje pripadnosti. Mislim, da nam Slovencem tega čustva manjka. Ko sem pozneje kot podpredsednik Društva prijateljstva Slovenija Rusija prihajal v stik z veleposlaniki in konzuli, nikoli nisem občutil nikakršnega političnega pritiska ali zamere zaradi usode deda Dimitrija. Seveda pa je za taka čustva treba »priti« vsaj v srednja leta, ko zares začutiš svoje korenine. S svojim sinom Markom Sergejem se recimo o tem še ne pogovarjava.

V zadnjem času lahko pogosto slišimo in beremo, da je sončenje škodljivo. Kakšno je vaše mnenje?

Genska struktura kože je osnovno merilo, vendar strup vedno naredi prevelika količina. Sonce je za kožo obremenitev. Če se opečeš enkrat ali nekajkrat v življenju, to ne predstavlja večjega problema. Če pa se to dogaja iz dneva v dan, se lahko pojavijo hude bolezni. Seveda je poleg kože treba upoštevati tudi druge organe, ki jim sonce zagotovo koristi. Lahko rečem, da je del gonje proti sončenju zagotovo povezan tudi s poskusom povečevanja prodaje farmacevtske zaščite proti soncu. Žal je sončenje edini dejavnik, na katerega lahko sami zavestno vplivamo. Sončni žarki res lahko izzovejo vse vrste raka kože, tudi maligni melanom. Melanomi predstavljajo približno 5 % kožnih rakov, odgovorni pa so za več kot 90 % smrti zaradi kožnega raka. 

A dobra novica je, da lahko večino malignih melanomov ozdravimo, če jih le pravočasno odkrijemo.

Po drugi strani pa je sonce v primerih luskavice precej manj škodljivo kot recimo citostatiki, ki jih posamezni zdravniki tudi predpisujejo. Ne bi mogel trditi, da je v zadnjih letih bolezni kože več kot nekdaj, zagotovo pa so se pojavile nove bolezni. Na primer: v sedemdesetih so nemški dermatologi opisali danes zelo pogosto bolezen – perioralni dermatitis. Popularno so temu rekli »bolezen stevardes«. Govorim o kožni bolezni, pri kateri se predvsem okoli ust pojavljajo rdečkaste spremembe, ki spominjajo na akne. Gre za hormonsko in okoljsko kombinacijo, ki jo je danes zaradi načina in pogojev življenja precej več. Takrat pa so jo zaradi specifičnih delovnih pogojev, kot sta suh zrak in uporaba ličil, najprej opazili pri letalskem osebju. 

Adria Airways Igor Bartenjev 2 min

Kakšen nasvet pa lahko daste tistim, ki želijo svojo kožo ohraniti mlado?

Večji del je povezan z dedno zasnovo, drug del pa z okoljem, v katerem posameznik živi in deluje. Ustrezna kombinacija med obema dejavnikoma lahko precej zaustavi staranje kože. Danes vemo, da na kožo in sploh na staranje organizma vplivajo predvsem različna vnetja, ki jih je s starostjo vedno več. Na srečo pa lahko danes nastalo škodo na koži že kar uspešno popravimo. Če gre za vrhnjico, jo preprosto uničimo, tako da zraste nova, boljša. Druga možnost je spodbujanje rasti kolagena v koži. Znamo ga tudi že odvzeti mladim, da bi jim ga lahko v starosti vrnili, če bi ga potrebovali. Sicer pa proti staranju kože v medicini štejejo štirje principi: nutricevtika (pravilno hranjenje), farmacevtika (pravilno dodajanje potrebnih snovi) ter neinvazivno in invazivno popravljanje. Osebno sicer nisem največji pristaš pretiranega popravljanja, vendar mu  ne nasprotujem, če je res potrebno.