Adria Airways Logo Adria Airways

Žička kartuzija

Besedilo: Matjaž Potokar Fotografije: Darinka C. Potokar Objavljeno: Adria In-Flight Magazine 3, jun/jul 2014

Tujci zvečine poznajo Slovenijo zgolj po nekaj turističnih ikonah, kot sta Bled in Postojnska jama. Pestra zgodovina, pokrajina in podnebje pa jim lahko ponudijo še precej več. Eno takih še ne dovolj prepoznanih doživetij je prav gotovo Dolina svetega Janeza Krstnika blizu Slovenskih Konjic, v osrčju Štajerske.

Adria Airways zicka kartuzija1 min

V zatrepni dolini z obiljem tekoče vode in izjemnimi naravnimi danostmi je leta tisoč sto šestdeset štajerski obmejni grof Otokar III. Traungauski ustanovil samostan. Legenda pravi, da se je po vrnitvi iz druge križarske vojne namenil obiskati prijatelja Leopolda Konjiškega. Pot mu prekriža snežno bela košuta, lovi jo, vendar je ne more ujeti. Pregon košute ga na vroč poletni dan Janeza Krstnika utrudi, da v senci zadrema. V snu se mu prikaže belo oblečen sončni mož in mu veli na tem kraju zgraditi samostan. Vpitje goničev grofa prebudi in tedaj mu v naročje skoči beli divji zajec. Grof presenečen kriči: »Glej ga zajca, glej ga zajca …,« zato tamkajšnji samostan še dolgo po nastanku imenujejo »Zajčji klošter«.

Krnica sv. Janeza Krstnika je v dvanajstem stoletju tako postala dom kartuzijanov, zanimivega in samosvojega meniškega reda. Samostan so kasneje po bližnjih Žičah preimenovali v Žičko kartuzijo. Na vprašanje, zakaj sledilci svetega Bruna za svoje poslanstvo še danes izbirajo samotna mesta na točkah z dobrimi vibracijami, ni težko odgovoriti. Gre za red, ki daje prednost tišini in samoti. Patri živijo posebno življenje, ločeno od ostalih patrov, večinoma v svojih celicah in se družijo samo ob skupnih liturgijah. A še tam skoraj ne govorijo, zato pa veliko pojejo. Vsi so duhovniki in imajo poseben red življenja, prehrane in liturgije. Posamezne celice povezuje križni hodnik, ki vodi v kapelo.

Poleg patrov živijo v »spodnjem samostanu« tudi tako imenovani bratje. Ti s svojimi spretnostmi in delom pravzaprav omogočajo patrom temeljitejše posvečanje osnovnemu poslanstvu: v tišini iskati in najti Boga. Bratje opravljajo večino skupnih del, potrebnih za vzdrževanje samostanske skupnosti.  Seveda tudi oni živijo samotno, a ne tako temeljito kot patri. Poleg svoje liturgije opravljajo na primer tudi vrtnarska, krojaška, kuharska, steklarska, ranocelniška, opekarska, vinogradniško vinarska in  druga dela. Na ta način lahko kartuzija postane samooskrbna celica. Seveda pa samostan širi svoje nakopičeno znanje in veščine tudi izven svojih obzidij. 

Žiče postale metropola reda

Žička kartuzija se je že v trinajstem stoletju povzpela do svojega vrha. Od ustanovne francoske Grande Chartreuse – Velike kartuzije – je prevzela mesto vodilnega kartuzijanskega samostana. To je pomenilo, da so Žiče postale metropola reda. V ustanovi so sprejemali vse pomembne odločitve, ne samo za kartezijski red. Vse pogosteje so se zato pri njih ustavljali tudi posvetni in cerkveni pomembneži. V naslednjem stoletju je Žička kartuzija postala evropski kulturni in politični center. Tedanji generalni prior Štefan Macone je v bližini Žič združeval politično in cerkveno razdrobljeno Evropo. 

Adria Airways zicka kartuzija2 min

Seveda pa je bila takratna kartuzija najprej izvir znanja, kar dokazuje predvsem knjižnica. Razen vatikanske ji ni bilo para. Štela je preko dva tisoč inkunabul in pergamentov, na roko napisanih in okrašenih knjig. Kartuzijanci svojega znanja niso širili z govorjeno, pač pa s pisano besedo. Patri so večji del svojega življenja posvetili pisanju, prepisovanju in okraševanju rokopisov. V njih so združevali vse tedanje znanje, od teologije do astronomije in praktičnih nasvetov. Pomemben element rokopisne opreme so bile iluminacije, krasitve začetnih črk poglavij, inicialk. Kartuzija v Žičah je skoraj  štiristo let nepretrgoma zbirala in razširjala znanje, njihove iluminacije pa so celo dobile svoje ime: žički slog. Danes je, na žalost, ohranjenih samo še približno sto dvajset teh neprecenljivih del, pa še te so večinoma izven naših krajev. 

Prva delujoča gostilna na slovenskih tleh se je imenovala Gastuž.

Kartuzijanski bratje so, za razliko od patrov, živeli v spodnjem samostanu. Pravila so bila tam bolj ohlapna. Najbrž tudi zaradi nujnih opravil in množice gostov, ki so se mudili v samostanu. Francoski red je poleg zanimive prehrane častil tudi vinsko omiko. V bližini samostana so gojili vinsko trto in daleč naokoli sloveli po odličnih vinih. Njihova pravila dovoljujejo dnevno krepčanje z vinom, razen ob postnih dnevih. Žejni in lačni popotniki od blizu in daleč so hodili tešit obe potrebi v spodnji samostan. Tako je nastala prva še delujoča gostilna na slovenskih tleh, imenovana Gastuž. Menda ji po starosti ni para v vsej srednji Evropi. Gostilna je najprej nastala v »spodnjem samostanu« v bližnjem Špitaliču. Številni gostje so ostajali dalj časa, zato je za začetek gostinske dejavnosti praktično mogoče šteti kar ustanovitev »Zajčje kartuzije«.

Adria Airways zicka kartuzija3 min

Prvi ohranjeni pisni viri o dandanašnji lokaciji gostilne segajo v davno leto štirinajsto sedeminšestdeset. Takrat je Paolo Santonino, italijanski humanist in laični kancler oglejske kurije, v svojih potopisih med drugim tudi zapisal: »Ta čas imajo kartuzijani v Žičah več vina kakor vsa preostala pokrajina skupaj.« Novo gostilno so zgradili tik ob kartuziji in je bila za tiste časa izjemna. Gostišče v pritličju, prenočišča v prvem nadstropju, v bližini pa prostoren hlev za konje in vprežno živino. V samostanu je bival tudi birič, ki je nadzoroval red in nabiranje desetine za vladarje. Gostom ponujena hrana in pijača sta bili trud samostanske samooskrbe. Vina jim zagotovo nikoli ni zmanjkalo. V Žičah so si namreč že zelo zgodaj priborili oblastni patent za pridelavo vina. To pa je bila za tiste čase imenitna ugodnost.

Kartuzija je slovela tudi po veliki zeliščni lekarni. S pridelavo in predelavo zdravilnih rastlin so takrat zdravili marsikakšne težave in bolezni. V času turških vpadov so samostan obzidali. Svoje so k postavitvi obrambnega zidu prav gotovo prispevali tudi takratni kmečki upori. Patri in bratje so v Žičah mirno živeli do dekreta cesarja Jožefa II. Monarh je z leta sedemnajststo dvainosemdeset izdano odredbo zapečatil usodo kartuzije. Duhovno premišljevalni cerkveni redovi se niso več skladali z razsvetljensko politiko najstarejšega sina Marije Terezije. Petnajst takratnih patrov pa se je zlilo z drugimi še dovoljenimi cerkvenimi rodovi.

Adria Airways zicka kartuzija4 min

Še danes se velja pridružiti več kot dvajset tisočim obiskovalcem Žičke kartuzije letno. Razlogi za obisk so lahko prav tisti, ki so vodili francoske menihe k izbiri doline Janeza Krstnika. Mir, izredno dobre zdravilne vibracije, neokrnjena narava, zgodovina in tradicija. Pa seveda celostna ponudba, ki jo z ogledom srednjeveškega samostana ponuja gostom najstarejša slovenska gostilna. Gostinski lokal Gastuž zgleda navzven tako, kot je pred dobrimi petsto petdesetimi leti.

Danes so gostišče v pritličju in prenočišča v nadstropju zamenjali s pivnico in izjemno restavracijo. Zavedajo se, da je treba gosta v Gastuž pripeljati, in temu primerno so oblikovali svojo ponudbo. Diha s starimi časi, a prinaša tudi novosti in presenečenja. Zakaj diha s starimi časi? Ker upošteva stare načine in recepture, pripravljajo pa jih novi domači in gostujoči kuharji. Njihovi recepti skušajo upoštevati kar največ zakonitosti, ki so se jih držali takratni menihi. Zato so tudi obnovili lastni zelnik – zelenjavni in zeliščni vrt. Z veseljem in s pridom ga uporabljajo, ne samo pri kulinariki. V okviru Žičkega obzidja lahko še danes najdete dobro založeno zeliščno apoteko. Tudi ta sledi starim receptom. Težko boste spregledali tudi vzorno vinsko klet Zlatega griča.

Poleg gostinske ponudbe Gastuža daje ostanku samostana posebno živahnost tudi množica dogodkov. Kraj sam je kot naročen za organizacijo spektakelskih porok, ki najdejo svoje mesto v tem izjemnem prostoru vsako leto med aprilom in oktobrom. V poletnih mesecih tam zaživijo razne kulinarične, glasbene, spektakelske, vinarske in druge prireditve, obnovljeno obzidje občasno gosti tudi udeležence duhovnih vaj. Predvsem pa barvita pokrajina in neokrnjena narava pomirjata in čistita duše vseh obiskovalcev. 

Adria Airways zicka kartuzija5 min

Žička kartuzija je eden od mnogih samostanov, ki jih je uničil cesarski dekret. Vemo, da so z dekretom zaprli tudi kartuzijo v Bistri pri Vrhniki. V njej danes domuje Tehnični muzej Slovenije. Edina še delujoča kartuzija daleč naokoli je v Pleterjah, v bližini Šentjerneja. Pobude za obnovitev kartuzijanskega reda v Žičah zaenkrat niso uspele. Menda se patri nikoli ne vračajo na opuščene lokacije. Raje odkrivajo nove in eno zadnjih so našli v Južni Koreji. Za vse je zanimivo spoznavati kulturo, gastronomijo in nekdanje šege. Pri nas pa tako lahko dosedanjim ikonam slovenskega  turizma dodamo še novo posebnost - Žičko kartuzijo z najstarejšo gostilno na Slovenskem.